Svako berś pe 5-to Novèmbro, e Roma andar i Evrὸpa pakăvaren o dives palal i Maśkarutni Romani Ćhib. Vakerdi trujal sasto sundal, i Romani ćhib si i ćhib e Romenqi, jekh ćhib inkerdi thaj nakhavdi katar jekh generàcia kaj aver śel berśendar trujal vakerdi ćhib. And-o angluno Romano Kongrèso and-e 1971, i Romani Ćhib sas prinžardi sar e Romenqi ćhib and-e Evrὸpa. Kodo kerdăs so i ćhib si thovdi and-e verver maśkarthemutne krisa, sar si e Evropaki Kàrta palal e Regionalno thaj Minoriteturenqi Ćhib katar o Konsìlo e Evropaqo. Nais e sa-vramaqe buki katar e Romane intelektuàlura, i Romani ćhib si avdives thovdi and-e śkolaqo kurìkulum and-e maj but Evropaqe thema. Ćaćimaste, i Romani ćhib si jekh avdipen and-i godi so si jekh khetano kulturàlo barvaripen maśkar verver Romane khetanimata and-e Evrὸpa. O Konsìlo e Evropaqo del vast te prindzarel pes i Romani ćhib k-e Evropaqo nivèlo, thaj vi pe laqo thovdipen and-o siklărimasqo sistemo, laqo vakerimos thaj xramosarimos, and-e publiko thana thaj and-o privatno živipen.
Maj but informàcie palal i buki e Evropaqe Konsilosqi palal i Romani ćhib:
http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Romani_EN.asp
COE portàlo